Arhiv

Delavnic se je udeležilo 6 skupin iz Vrtca Velenje. Po ogledu razstave so otroci ustvarili plakat za lutkovno predstavo. Delavnice sta vodila Kornelija Križnič in Arpad Šalamon.

Delavnico je vodil avtor razstave Jože Domjan. Potekala je v dveh delih; v dopoldanskem času so si ogledali razstavo in nato v delavnici pripravili matrice za sitotisk, v popoldanskem času pa so matrice odtisnili.

Galerija Velenje je v sodelovanju z Društvom za kulturo Gorenje organizirala počitniške likovne delavnice na temo pustnih mask. Otroci so delali  maske različnih živalic, poslikave obraza in poljubne pustne maske.
Delavnice je vodila Suzana Švent, mlada akademska slikarka iz Dobrne.

Že tradicionalne razstave Slovenskega društva likovnih kritikov so doslej razgrnile že mnoge aktualne teme sodobnega sveta. To leto je bila v ospredje postavljena nekoliko specifična – a vendar povsem običajna vsebina.

Predstavitev knjige.

S prevajalcem knjige, umetnostnim zgodovinarjem in kritikom Branetom Kovičem se bo pogovarjal Roman Uranjek, slikar in član ter soustanovitelj umetniške skupine Irwin.

Pogovor na temo razstave, ki so jo pripravili člani Slovenskega društva likovnih kritikov, je vodila mag. Milena Koren Božiček. Sodelovali so Nina Jeza, Milena Zlatar, Alenka Domjan, Mario Berdič, dr. Sarival Sosič in dr. Boris Gorupič.

Otroci so na velik format papirja naredili obris svojega telesa, notranjost pa so dopolnili z risbo in različnimi kolažnimi tehnikami.
Delavnici je vodila slikarka Urška Mazej. Udeležili sta se dve skupini iz vrtca Najdihojca.

Miha Cojhter, študent na podiplomskem študiju interaktivne umetnosti v Linzu, je v Galeriji Velenje postavil posebno jelko, ki je skrivala želje otrok. Ob dotiku njenih "vej" se je zaslišala želja naših najmlajših.

Slikarka se je predstavila z izbranimi deli, ki so nastala med leti 2000 in 2013.

Veliko število umetniških del, ki so nastala v obdobju med koncem 60-ih in sredino 80-ih je ponudilo neposredne izzive tedaj prevladujočemu mnenju o značaju in vlogi modernistične umetnosti v dvajsetem stoletju. Po letu 1970 smo postali priče velikih kulturnih sprememb, ki so se združile v pojav, ki mu pravimo post-modernizem. Razlike med modernizmom in postmodernizmom lahko zasledujemo s proučevanjem načinov, kako razlikujeta med t. i. visoko in nizko kulturo (oblike reprezentacije kot sta slikarstvo in kiparstvo na eni strani, in film, fotografija ter masovni mediji na drugi strani). Predaval je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Marko Košan.

Po drugi svetovni vojni se središče avantgardne modernistične umetnosti iz Evrope in Pariza preseli čez ocean v Ameriko in New York. Prva velika zvezda novega slikarstva visokega modernizma po letu 1945 postane Jackson Pollock, slikarji t. i. ameriškega abstraktnega ekspresionizma pa s podporo likovnih teoretikov in kritikov ter bogatih galeristov in mecenov narekujejo trende, ki postanejo globalni fenomen. Predaval je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec
Marko Košan.

Udeleženci delavnice so se seznanili s klasično slikarsko tehniko jajčne in klejne tempere, s postopki slikanja ter materiali, ki se uporabljajo v omenjeni tehniki. Delavnico je vodila mag. Nataša Tajnik Stupar, akademska slikarka.

Od 11. do 15. novembra 2013 so v Galeriji Velenje potekale delavnice pod skupnim naslovom Igriva arhitektura, ki so se jih udeležili dijaki umetniške gimnazije Velenje.
Velenje, sodobno slovensko mesto in spomenik modernizma, je nastalo zaradi industrije, industrija pa v delavnicah Igrive arhitekture mesto ponovno izgrajuje.
Dijaki so iz delov odsluženih industrijskih izdelkov (pralnih strojev in podobnih izdelkov) sestavljali maketo mesta in se ob tem seznanili z industrijsko produkcijo Velenja. Nadgradili so znanje o mestih, arhitekturi, urbanizmu, o pomenu Velenja v slovenskem modernizmu ter o povezavi med razvojem industrije in Velenja. 
Delavnice so bile zasnovane tako, da promovirajo mesto Velenje, izobražujejo o njegovem nastanku in poudarjajo pomen industrije v njegovem razvoju.

V petek, 15. novembra, je bil zaključek s predstavitvijo projekta in ogledom nastale makete.

Podjetje ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o. pa je ta dan pred Galerijo v posebnem vozilu E- transformer predstavilo pomembnost pravilnega ravnanja z elektronskimi odpadki.

Z besedo ekspresija označujemo vsako človekovo zmožnost komuniciranja, v avantgardnem likovnem snovanju na začetku 20. stoletja pa t. i. fauvizem in ekspresionizem kot dve med sabo dopolnjujoči se umetniški usmeritvi zavestno postavljata v ospredje izrazno moč likovne govorice, ki izhaja iz osebnih izkušenj in občutenja sveta ustvarjalca samega. Potemtakem se torej umetnost rodi takorekoč v umetniku samem in nato le poišče svojo zunanjo formo? Predaval je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Marko Košan.

Modernistična umetnost je zatresla uveljavljeno in skozi stoletja preizkušeno idejo o umetnosti, ki predpostavlja obrtniško veščino in estetsko kategorijo klasične lepote. Kdaj na časovni premici razvoja umetniškega snovanja je prišlo do preloma s tradicijo in zakaj? Katere so bile okoliščine, ki so napredne umetnike zapeljale na pot raziskovanja novega umetniškega izraza? Predaval je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Marko Košan.