Arhiv

Akcija Skupnosti muzejev Slovenije Naprej v preteklost poteka dvakrat letno, in sicer v spomladanskem in zimskem času, ter opozarja na bogastvo, ki ga ponujajo naši muzeji in galerije v digitalnem okolju. Jesensko akcijo to leto povezujemo s temo, ki se glasi: »Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje«.

V Galeriji Velenje vam bodo v obliki spletnega projekta predstavili Umetniško zbirko Galerije Velenje /20. in 21. stoletje, ki je pomemben del slovenske kulturne dediščine.

Dostopno na POVEZAVI na Instagramu Galerije Velenje.

Dostopno na POVEZAVI na Facebook profilu Galerije Velenje.

Dostopno na POVEZAVI na Youtube kanalu.

Akcija Skupnosti muzejev Slovenije Naprej v preteklost poteka dvakrat letno, in sicer v spomladanskem in zimskem času, ter opozarja na bogastvo, ki ga ponujajo naši muzeji in galerije v digitalnem okolju. Pomladno akcijo to leto povezujemo s temo, ki se glasi: »Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje«. Predstavili in poudarili bomo, kako muzeji spodbujajo pozitivne spremembe v naših skupnostih, hkrati pa prispevajo k oblikovanju trajnostne prihodnosti.

V Galeriji Velenje vam bomo v obliki spletnega projekta predstavili tri spomenike, ki so zaradi odročne lokacije v našem mestu mogoče malo prezrti, pa vendarle pomemben del kulturne dediščine lokalnega okolja.

Dostopno na Facebooku @galerija.velenje, Instagramu @galerijavelenje in spletni strani www.galerijavelenje.si.

Riko Debenjak (1908- 1987)

Na današnji dan, 8. februarja 1908, se je v Kanalu ob Soči rodil Riko Debenjak, eden vodilnih predstavnikov Ljubljanske grafične šole. Zaradi izbruha prve svetovne vojne se je družina izselila na Štajersko v Šentjur pri Celju, kjer je končal osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval na ljubljanski realki (1919-1923). Naslednje leto se je vpisal  na učiteljišče v Tolminu, vendar se je po letu dni zaradi finančnih težav preselil k stricu v Subotico kjer je nekaj časa služboval kot železničar. Leta 1939 se je vpisal na Umetniško šolo v Beogradu in po končanem študiju leta 1937 dokončal še višji akademski tečaj slikarstva. Istega leta je v Beogradu priredil prvo samostojno razstavo. Pot ga je nato vodila v Pariz, kjer se je dve leti samostojno izpopolnjeval v pariških umetnostnih zbirkah, predvsem v Louvru. Leta 1939 se je vrnil v Ljubljano in se tu za stalno ustalil. Srečanje z Božidarjem Jakcem je njegovo ustvarjanje dokončno usmerilo v grafiko, ki ji je ostal zvest do konca življenja. Sprva se je leta 1948 zaposlil kot profesor za grafiko na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, leta 1950 je bil izvoljen za docenta za grafiko na Akademiji upodabljajočih umetnikov, leta 1965 pa je bil imenovan za rednega profesorja na isti akademiji, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1973.

Rika Debenjaka poznamo predvsem kot izvrstnega grafika, vendar se je kot vsestranski umetnik posvečal tudi drugim likovnim zvrstem, slikarstvu, freskantstvu, likovni opremi literarnih del ter karikaturam, ki jih je pod psevdonimom objavljal v satiričnem časopisu Pavliha. Po nastopu profesure na akademiji se je posvetil grafiki, njenem raziskovanju, eksperimentiranju in razvijanju novih grafičnih tehnik. Z njegovim delom je povezano tudi delovanje ljubljanske grafične šole.

Po letu 1950 je intenzivno razstavljal doma in v tujini na mednarodnih razstavah ter za svoje delo prejel več pomembnih nagrad.

Debenjak je leta 1977 razstavljal tudi v Velenju na skupinski razstavi z naslovom Jože Ciuha in sodobna slovenska grafika, leta 2019 pa je bila  v Galeriji Velenje razstava z izborom del iz pregledne razstave Rika Debenjaka (1908-1987), ki je bila posvečena 110. obletnici umetnikovega rojstva.

Malokdo ve, da je v Velenju pustil tudi trajnejšo sled, monumentalen mozaik, ki stoji v avli doma kulture pred vhodom v veliko dvorano. Mozaik z naslovom Razvoj gledališča, ki meri v višino 187 cm in v širino 460 cm, je avtor ustvaril leta 1961.

"Monumentalno, več kot pet kvadratnih metrov veliko delo pred nas postavlja figuralni prizor, ki ga sestavljajo drobci iz gledališke zgodovine oziroma ikonografije. Na desni strani pred kuliso, ki jo zaznamuje klasičen steber, med drugim prepoznamo Orfeja z liro, upodobljene pa so tudi maske in drugi rekviziti, ki izpostavljajo antični izvor gledališča in igre. Osrednje mesto na odru je namenjeno paru, ki ga sestavljata harlekin s kitaro (prepoznamo ga po karirastem oblačilu) in soplesalka oziroma soigralka"[1].  Figuri s hrbtom obrnjeni proti gledalcu opazujeta dogajanje v zatemnjeni cirkuški areni, ki jo nad njima  ponazarja oblika šotora. Povsem na levi strani mozaika pa je oder lutkovnega gledališča z leseno lutko, ki sedi na robu odrske niše. Trije prizori predstavljajo tri zvrsti  uprizoritvene umetnosti, klasično grško dramo, poulično gledališče in lutkovno gledališče.

"Kombiniranje barvnih koščkov spominja na sestavljanke barvnih stekel, talnih ploščic in ornamentov na stenah zunanjščine in notranjščine Doma, omejenost barvne lestvice in detajlov, ki je povezana s tehniko mozaika, pa ustvarja vtis geometrične ploskovitosti, ki je značilna za estetiko celotne stavbe"[2]

[1] Gregor Dražil, Mozaik v Domu kulture v Velenju v: Riko Debenjak, Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 2020, str. 156,

[2] Prav tam

Ob 50-letnici naše kultne stavbe smo pripravili posebno abecedo, s pomočjo katere bomo vsak dan predstavitve izpostavili pet zbranih utrinkov, dogodkov in dejavnosti galerije. Predstavitev bo na ogled na spletnih platformah galerije (spletna stran, FB in Instagram).

Krajinsko slikarstvo je v zavesti slovenskega slikarstva globoko zasidrano. Skozi upodobljena dela lahko vzporedno opazujemo razvoj slovenskega prostora skozi zgodovino. Na naših spletnih platformah bomo predstavili dve deli iz naše depojske zakladnice in zgodbe, ki se skrivajo za njimi. 

Odkrivajte z nami zakladnice naših depojev!

V sklopu spletne akcije #naprejvpreteklost vam predstavljamo likovno delo iz zbirke Galerije Velenje- Antona Karingerja, Bohinjsko jezero.

#6 utrinek z razstave Matica Velerja:

Svetlobna skulptura

Akrilno steklo, laserski izrez

2020

#7 utrinek z razstave Matica Velerja:

Svetlobna instalacija

Kontrasti med betonom in krhkostjo akrilnega stekla

Klasični elementi podstavka z dodatkom svetlobe skupaj ustvarijo kompozicijo skladnosti materialov in ustvarjajo s svetlobnim odbojem prav posebno vzdušje v galeriji.

#10 utrinek z razstave Matica Velerja:

Preprosta črna obleka

Usnje, laserski izrez

2020

#11 utrinek z razstave Matica Velerja:

3D oblikovano pleksi steklo

Akrilno steklo, laserski izrez

2020

#12 utrinek z razstave Matica Velerja:

Ruta, detajl baročne arhitekture

kolaž, print na svilo

2020

#13 utrinek z razstave Matica Velerja:

Usnjena obleka

usnje, laserski izrez

2019

Da boste lažje dočakali ponovno odprtje naše galerije in ogled odlične aktualne razstave Matica Velerja, vam bomo na naših spletnih platformah postopoma predstavili razstavljena dela.

Kot prvo delo sledi:

Rumena instalacija z video projekcijoPapir, pleksi steklo, neopren2018

#2 utrinek z razstave Matica Velerja:

Črno bela obleka, zebraNeopren, 100% kašmirRoyal College of art, 2016

Virtualni ogled razstave:

https://www.maticveler.com/razstava

#3 utrinek z razstave Matica Velerja:

Betonski vlitki s kristaliBeton,

Swarovski kristali

2020

#4 utrinek z razstave Matica Velerja:

Roza obleka z rokavi

Neopren, laserski izrez

2019

Virtualni ogled razstave:https://www.maticveler.com/razstava