Arhiv
Tišina
Razstava je nastala v sodelovanju med Galerijo Velenje in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Ciklus del Jožeta Marinča je razstavljen tudi v razstavišču Gorenja.
Katalog razstave
O AVTORJU
Jože Marinč se je rodil 19.3.1954 na Dolnji Brigi pri Kočevski reki. Končal je likovno pedagogiko na Pedagoški akademiji in slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (1979) v Ljubljani, kjer je v letih 1979/81 obiskoval slikarsko specialko, pri prof. Janezu Berniku. Je član ZDSLU in eden ustanovnih članov DLUD. Leta 1998 je pri Dolenjski založbi izšla monografija Jože Marinč. Sodeloval je na več skupinskih in samostojnih razstavah. Živi in ustvarja kot svobodni umetnik v Kostanjevici na Krki.
UTRINKI Z DOGODKA
Jože Marinč je prvič razstavljal v Galeriji Velenje leta 2001, v okviru skupne razstave, ko se je predstavila mednarodna likovna delavnica Slovenija odprta za umetnost iz Sinjega vrha, Gore nad Ajdovščino. Tokrat se velenjski publiki predstavlja prvič s samostojno razstavo. Slikar iz Kostanjevice na Krki je na slovenski likovni sceni prisoten že dobrih trideset let. V vsem tem času motivno črpa predvsem v najširšem diapazonu krajine, slike pa dopolnjuje s posameznimi žanrskimi motivi. Od začetnih, precej natančno dodelanih kompozicij, v osemdesetih vedno bolj prehaja v gestualno slikarstvo, kjer učinek išče v premišljeno nadzorovani tonski gradaciji barve. Svojo likovno izraznost determinira z delovnim procesom nadzorovane gradnje slikovnega polja, kar doseže v načinu slikanja, ko nosilec, v zadnjih letih je to izključno lesena plošča, postavi v horizontalno lego, kot material pa začne uporabljati izključno akril. Enega izmed prelomov v njegovem ustvarjanju vsekakor pomeni razstava v eni od eminentnejših slovenskih razstavišč, v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, ki ga pomenljivo napoveduje že naslov teksta v katalogu Andreja Smrekarja – od slike k instalaciji. To izraznost je nadgrajeval s serijo razstav, kjer je poskušal preseči konvencionalne, modernistične zapolnitve nevtralnega razstavišča tipa bele kocke. Ta koncept je kulminiral v lanski razstavi, ko si je prostore galerije Dolenjskega muzeja izposodil tako, da je vanj instaliral atelje na način, da je slike preprosto naslonil eno prek druge na stene razstavišča. V takšni ambientalni postavitvi je bilo moč še močneje začutiti v zadnjem obdobju izrazito stopnjevanje Marinčevega kolorita, ki je dobesedno zažarel.
Za razstavo v velenjski galeriji je Marinč pripravil ducat novonastalih del, ki v izbiri kolorita, razpetega med lirično ubranimi toni in ekspresivno pastoznimi superponiranimi nanosi močnejših tonov še vedno izkazujejo avtorjev ustvarjalni in življenjski vitalizem, dela pa so, kot je to pri Marinču običaj, polna asociativnih konotacij. Vihrava paleta barv ohranja dominantnost rdeče in rumene barve. Veliki formati slik še močneje izrazijo dinamiko in eruptivno gestualno impulzivnost, ki pa je kljub vsemu z leti disciplinirana gesta, kar emanira v harmonični kompozicijski skladnosti.
Razstava je plod sodelovanja med Galerijo Velenje in Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, pripravil jo je višji kustos kostanjeviške galerije, Goran Milovanović.
