Napovednik

Riko Debenjak (1908- 1987)

Na današnji dan, 8. februarja 1908, se je v Kanalu ob Soči rodil Riko Debenjak, eden vodilnih predstavnikov Ljubljanske grafične šole. Zaradi izbruha prve svetovne vojne se je družina izselila na Štajersko v Šentjur pri Celju, kjer je končal osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval na ljubljanski realki (1919-1923). Naslednje leto se je vpisal  na učiteljišče v Tolminu, vendar se je po letu dni zaradi finančnih težav preselil k stricu v Subotico kjer je nekaj časa služboval kot železničar. Leta 1939 se je vpisal na Umetniško šolo v Beogradu in po končanem študiju leta 1937 dokončal še višji akademski tečaj slikarstva. Istega leta je v Beogradu priredil prvo samostojno razstavo. Pot ga je nato vodila v Pariz, kjer se je dve leti samostojno izpopolnjeval v pariških umetnostnih zbirkah, predvsem v Louvru. Leta 1939 se je vrnil v Ljubljano in se tu za stalno ustalil. Srečanje z Božidarjem Jakcem je njegovo ustvarjanje dokončno usmerilo v grafiko, ki ji je ostal zvest do konca življenja. Sprva se je leta 1948 zaposlil kot profesor za grafiko na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, leta 1950 je bil izvoljen za docenta za grafiko na Akademiji upodabljajočih umetnikov, leta 1965 pa je bil imenovan za rednega profesorja na isti akademiji, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1973.

Rika Debenjaka poznamo predvsem kot izvrstnega grafika, vendar se je kot vsestranski umetnik posvečal tudi drugim likovnim zvrstem, slikarstvu, freskantstvu, likovni opremi literarnih del ter karikaturam, ki jih je pod psevdonimom objavljal v satiričnem časopisu Pavliha. Po nastopu profesure na akademiji se je posvetil grafiki, njenem raziskovanju, eksperimentiranju in razvijanju novih grafičnih tehnik. Z njegovim delom je povezano tudi delovanje ljubljanske grafične šole.

Po letu 1950 je intenzivno razstavljal doma in v tujini na mednarodnih razstavah ter za svoje delo prejel več pomembnih nagrad.

Debenjak je leta 1977 razstavljal tudi v Velenju na skupinski razstavi z naslovom Jože Ciuha in sodobna slovenska grafika, leta 2019 pa je bila  v Galeriji Velenje razstava z izborom del iz pregledne razstave Rika Debenjaka (1908-1987), ki je bila posvečena 110. obletnici umetnikovega rojstva.

Malokdo ve, da je v Velenju pustil tudi trajnejšo sled, monumentalen mozaik, ki stoji v avli doma kulture pred vhodom v veliko dvorano. Mozaik z naslovom Razvoj gledališča, ki meri v višino 187 cm in v širino 460 cm, je avtor ustvaril leta 1961.

"Monumentalno, več kot pet kvadratnih metrov veliko delo pred nas postavlja figuralni prizor, ki ga sestavljajo drobci iz gledališke zgodovine oziroma ikonografije. Na desni strani pred kuliso, ki jo zaznamuje klasičen steber, med drugim prepoznamo Orfeja z liro, upodobljene pa so tudi maske in drugi rekviziti, ki izpostavljajo antični izvor gledališča in igre. Osrednje mesto na odru je namenjeno paru, ki ga sestavljata harlekin s kitaro (prepoznamo ga po karirastem oblačilu) in soplesalka oziroma soigralka"[1].  Figuri s hrbtom obrnjeni proti gledalcu opazujeta dogajanje v zatemnjeni cirkuški areni, ki jo nad njima  ponazarja oblika šotora. Povsem na levi strani mozaika pa je oder lutkovnega gledališča z leseno lutko, ki sedi na robu odrske niše. Trije prizori predstavljajo tri zvrsti  uprizoritvene umetnosti, klasično grško dramo, poulično gledališče in lutkovno gledališče.

"Kombiniranje barvnih koščkov spominja na sestavljanke barvnih stekel, talnih ploščic in ornamentov na stenah zunanjščine in notranjščine Doma, omejenost barvne lestvice in detajlov, ki je povezana s tehniko mozaika, pa ustvarja vtis geometrične ploskovitosti, ki je značilna za estetiko celotne stavbe"[2]

[1] Gregor Dražil, Mozaik v Domu kulture v Velenju v: Riko Debenjak, Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 2020, str. 156,

[2] Prav tam