Arhiv

Jelka Reichman, Ilustracije za vse generacije

V času 30. Pikinega festivala bo predstavljena častna pokroviteljica, ilustratorka preko 200 knjižnih projektov in več kot 2.200.000 izvodov posameznih knjig v različnih izdajah, Jelka Reichman. Slikanice z njenimi podobami junakov nastajajo in se ponatiskujejo za vedno nove generacije bralcev pri nas in po svetu.
Njena umetniška pot se je začela v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga in z izdajo številnih ilustracij kartonk in knjig slovenskih pesnikov in pisateljev.
Jelka Reichman sodeluje tudi z revijama Cicido in Ciciban in z drugimi založbami. Njene ilustracije so se med drugim pojavile tudi na mnogih voščilnicah UNICEF-a, razglednicah, lončkih, darilnem papirju, darilnih vrečkah in znamkah Pošte Slovenije.
Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med njimi Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigi Cepecepetavček, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo, postala je Slovenka leta 2011 in leta 2016 častna meščanka Ljubljane. V letošnjem jubilejnem letu je izšla njena nova antologija Rasla je Jelka.

Kustosinja razstave: mag. Milena Koren Božiček

Razstava bo na ogled do 5. oktobra 2019.

Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika, in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2013 na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih je imel več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in nominacij. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Beja nas vselej povabi, da vstopamo v njegove prostorske instalacije in kot pravi sam, jih šele gledalčevo telo tudi osmišlja in na nek način dokonča. Tako bo tudi z njegovim najnovejšim umetnostnim projektom, kjer nas povabi v interpretacijo tišine, ki se je v okolju v katerem ustvarja vzpostavila kot ključen element ustvarjalčevega okolja. S tišino namreč začenja misliti in premišljevati šume, zvoke, glasove, glasbo na sebi lasten način. Preko readymadov in odlitkov v kovini in drugih naravnih materialih sledimo elementu loka, ki nas popelje v drugačno branje aktivnega člena godalcev. Dve novi prostorski instalaciji se v sedanjosti navezujeta na violinsko preigravanje v njegovem preteklem življenju. 

Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2019.

Aleksij Kobal se je rodil 23. oktobra 1962 v Kopru. Leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad, med drugim leta 2016 nagrado Prešernovega sklada. Kot svobodni umetnik živi in dela v Ljubljani.

Aleksij Kobal ima za seboj obsežen in raznolik slikarski opus, v katerem se vseskozi zrcali neomajna vera v moč in sporočilnost slikarske podobe. »Njegov slog je seveda prepoznaven in je značilen tudi za slikarska dela, ki nastajajo zadnjih pet let, vendar nikakor ne moremo govoriti o kakršnem koli ponavljanju slikovnih vzorcev, ki jih niza in upodablja na svojih platnih. Nikakor ne moremo govoriti o ponavljanju tematike, vsebine in sporočila upodobljenih »objektov«, ki se v velikem številu širijo, zapolnjujejo ali celo »brstijo« v brezzračnem prostoru slike, kot da bi avtor skušal zapolniti (izpolniti, izpopolniti) prostornino naslikane podobe od roba do roba, od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Ti objekti so nekakšni lebdeči mehurji, stekleni baloni ali svetlo temne geometrije, arhitektura, diagonale in premice, ki izražajo nekakšno tesnobo in občutek izgubljenosti,« je o njem zapisal kritik Andrej Medved.

Razstavo Podtaknjenci smo pripravili v sodelovanju z Mestno galerijo Nova Gorica.

V Galeriji Velenje bomo odprli dve razstavi, in sicer v spodnjem nadstropju tradicionalno razstavo likovnih del, ki so jih v tem šolskem letu ustvarili dijaki Gimnazije Velenje, umetniške gimnazije likovne smeri, z naslovom INVENTURA 19, v zgornjem nadstropju pa razstavo akad. slikarke Sonje Hrastnik Jančič.

Umetnica bo predstavila kolaže različnih tehnik in materialov. Uporablja barvni papir, usnje, tekstil, visoki tisk, akril ter grafit na platno in papir. Žanrsko se razstava osredotoča na krajino in figuro, ki je umeščena v fantastičen, čaroben svet. Življenjske situacije avtorice in dogodki so transformirani v mitični, pravljični kontekst. Na ogled bodo podobe sanj in notranjega sveta avtorice, prežeti z večnimi temami ljudskih pravljic.

Razstava bo na ogled ponudila dela skupaj z nekaterimi skicami in manjšimi deli, ki so del procesa za nastanek večjih slik oziroma grafik. Gledalec bo imel tako možnost uvida v nastanek in razvoj umetniškega dela in njegovo spreminjanje skozi proces, kar je prispodoba razvoja individualnega človeka skozi čas bivanja na o(d)čaranem svetu.

Vstop prost.

Intermedijska umetnica Maša Jazbec bo v novem projektu združila projekt MIKKEL hibrida z BCI napravo in to tudi dokumentirala. Projekt bo predstavljen v obliki fotografij in videa. 

Umetnica, kuratorka, doktorica znanosti, profesorica in raziskovalka se je z umetniškimi projekti že predstavila na intermedijskih platformah, kot so Ars Elektronika, Athens media art festival, Lab30, Tsukuba media art festival, ISEA, Speculum Artium, MFRU, Kiblix, Pixxelpoint, Sonica in ArtStays.

O svojem delu je predavala na UCLA – Design Media Arts department, DEWEsoft summer school, School of Integrative and Global Majors Tokyo forum, Rhizomatiks research – Flying Tokyo event, Large space Tsukuba opening symposium, Rikkyo University Tokyo, Sonica Artist Talk in TEDx Trg svobode. Znanstveno raziskovalne naloge je predstavila na strokovnih konferencah, kot so CHI 2016, Consciousness Reframed 2016, ISEA 2017, Human robot Interaction 2017 in Systems Man and Cybernetics 2017.

Razstavo bo odprl in umetnico tudi predstavil minister za kulturo RS mag. Zoran Poznič.

V Galeriji Velenje smo v mesecu marcu in aprilu za naše mlajše obiskovalce pripravili likovni tečaj, ki ga je vodila prof. likovne umetnosti Nina Cvirn.

V sklopu šestih srečanj smo spoznali pestrost likovnih pristopov in se ustvarjalno odzvali na likovna dela različnih likovnih obdobij. Cilj tečaja je bil otrokom približati umetnost in njeno raznolikost na zabaven in kreativen način.

Velenje, 12. februar 2019 – V četrtek, 21. februarja, bomo ob 19.00 uri v Galeriji Velenje odprli slikarsko in video razstavo STOJANA KNEŽEVIĆA in  DOMINIKA MAHNIČA 

Pod svobodnim soncem. Akademska slikarja že nekaj let raziskujeta možnosti žanra krajinskega slikarstva. Medtem ko Mahnič krajino slika izključno na prostem, Knežević ustvarja tudi v ateljeju.

Na odprtju bo igral Luka Loštrek, saksofon.

Stojan Knežević se z žanrom krajine vse intenzivneje ukvarja od leta 2012, služi pa mu kot skupni imenovalec za njegov raznolik pristop k slikarstvu. Senzorna podoba ponuja uravnoteženost med občutki, realnostjo in odsevi vidnega. Slike globalno ustvarjajo svetlobni učinki in razmerja prostorov v dramatičnih trenutkih in v ustvarjanju odnosov med razširjanjem in odmikanjem ter izžarevanjem. Teksture slike tvorijo barvna in svetlobna konstrukcija ter svetlobno žarenje, ki se stikajo, spajajo ali odbijajo s svetlenjem slikovne površine, z lastno energijo in svežino vstopne svetlobe.

Dominik Mahnič bo razstavil izbrane krajine, narejene v različnih tehnikah, svoje umetniške knjige ter »speed painting« animacije v video formatu. Vsem tem delom je skupno, da so nastala s »plain air« pristopom (slikarstvo na prostem), ki ga goji od leta 2010. V svojih delih poskuša predvsem vzpostaviti darežljiv mir. Erozija naivnega pogleda onemogoča, da bi se njegova »optična« akumulacija ujela v nanos neke spekularne matrice, pri kateri bi šlo za preprosto jaz – ti dia-logiko  (odsevi oblakov, neba recimo tu niso metonimije narcisoidnega samozrenja »subjekta«, avtorja ali, čisto preproste, »tebe, ki si tu in (se) gledaš«).

STOJAN KNEŽEVIĆ se je rodil leta 1979 v Slovenj Gradcu. Po šolanju na Gimnaziji Velenje je opravil nekaj letnikov likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato pa študiral slikarstvo na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom Emerika Bernarda in Hermana Gvardjančiča, kjer je leta 2007 tudi diplomiral. Svoja dela je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Zadnjih 25 let ustvarja tudi avtorsko glasbo, ki jo je v različnih zasedbah ter pod lastnim imenom predstavil na več albumih, EP-jih in singlih, v živo pa je nastopal z nekaterimi ključnimi imeni slovenske in ex-YU alternativne glasbene scene (turneja Klubskega maratona Radia Študent, Festival In Memoriam Peter Hafner, Festival Nasedlega kita, Tresk! ...). Živi in ustvarja v Velenju in Topolšici. Leta 2005 je prejel priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, leta 2007 pa nagrado Akademije za posebne umetniške dosežke.

DOMINIK MAHNIČ se je rodil leta 1981 v Postojni. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer leta 2008 diplomiral ter si leta 2013 pridobil naziv magister umetnosti, smer vide, pod mentorstvom prof. Sreča Dragana. En semester je svoje znanje poglabljal tudi na Wanganui School of Design na Novi Zelandiji. Prvo samostojno razstavo je imel v Knjižnici Logatec leta 1996, od takrat dalje pa je razstavljal in sodeloval doma in v tujini s posamezniki ter društvi ArtNetLab, Ljudmila, Biotehna, Kukla, Hacteria, Mota ... S svetlobno gverilo je raziskoval možnosti optičnih medijev v povezavi s spominom. Od leta 2014 zelo veliko sodeluje s Cirkulacijo2. Je ustanovitelj mednarodne zveze mestnih lovcev, videast, ulični umetnik, izdelovalec, intermedijski umetnik in slikar. Velenjski publiki se je v zadnjih letih kot videast že večkrat predstavil (npr. s Kuklo, Skeleteniumom v Rdeči dvorani ter Cirkulacijo2 na festivalu Kunigunda).

Razstava Rika Debenjaka prinaša celovit pregled njegove ustvarjalnosti v grafiki, ki ji je posvetil največji del življenja. Uvrščamo ga med najpomembnejše predstavnike eksperimentalne grafike v Sloveniji in v kontekst »ljubljanske grafične šole«, če tako imenujemo specifiko grafičnega oddelka ljubljanske likovne akademije. Prav Debenjak je bil poleg Pogačnika, Makuca, Preglja, Borčiča, Maraževe, Bernika, Jemca in Hoza eden njenih bolj opaznih protagonistov. Poleg grafik, slik in ilustracij razstava prinaša še matrice (jedkane plošče) posameznih grafik, ki so izjemno razkritje procesa nastanka grafike. Debenjaka lahko povezujemo tudi z Velenjem, saj je za Dom kulture Velenje leta 1961 naredil monumentalen mozaik Razvoj gledališča.

PRODAJNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL

V času prihajajočih praznikov in obdarovanj Galerija Velenje že drugo leto zapored pripravlja bogato prodajno Galerijsko umetniško  promenado izdelkov različnih ustvarjalcev SAŠA regije in tistih, ki so s svojim delovanjem vanjo močno vpeti. S tem galerija uresničuje še enega od svojih osrednjih ciljev delovanja – približati umetnost domačih ustvarjalcev širši javnosti. S svojimi deli se bodo javnosti predstavljali: Maja Lesjak Gavriloska, Katarina Aman, Denis Senegačnik, Alja Krofl, Sonja Hrastnik Jančič, Kristina Bastelj, Terezija Bastelj, Barbara Drev, Nataša Tajnik Stupar, Tamara Sotošek, Klemen Zupanc, Eva Margon, Anja Polh, Klavdija Zupanc, Urška Mazej, Nadja Osojnik, Ana Marija Vipavc, Urška Stropnik Šonc, Arpad Šalamon st., Suzana Švent in Uršula Skornšek. Ogled in nakup umetniških del bosta možna v času odprtja Galerije Velenje.

PROSTORSKA POSTAVITEV

Razstava predstavlja aktualno tematiko potrošniške družbe in zavedanje izgube osnovnih vrednot. Gradivo, ki ga je avtorica izbrala za svojo novo kiparsko zgodbo, je kombinacija njej ljubih materialov - lesa in gline. Njena pomensko-vizualna izraznost temelji na naravnih oblikah, kot so odtisi rok in embalaža, združeni v premišljeno postavitev, kjer se posamezni segmenti smiselno sestavljajo v strnjen opus.

Alojz Zavolovšek je bil prvi kustos velenjske galerije in Ažbetov nagrajenec za pedagoško delo. Prva posthumna razstava slovenskega akademskega slikarja, enega vidnejših akvarelistov in utemeljiteljev slovenske likovne andragogike ter mentorja DŠL Velenje bo avtorja predstavila iz njegove zapuščine, iz slovenskih galerijskih in muzejskih zbirk ter zasebnih zbirk.

V času Pikinega festivala bo predstavljena ena izmed najbolj znanih in prepoznavnih slovenskih ilustratork. Ančka Gošnik Godec je v svoji karieri z ilustracijami obogatila že več kot sto slikanic in otroških knjig, med katerimi so najbolj poznane Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lučka Regrat, Zelišča male čarovnice in Slovenske ljudske pravljice. Prejela je številne nagrade: Levstikova nagrada (1960 in 1964), zlato pero, Smrekarjeva nagrada za življenjsko delo (1997), Levstikova nagrada za življenjsko delo (2001), priznanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost (2002).

v četrtek, 2. avgusta 2018, vas ob 19. uri prijazno vabimo v Galerijo Velenje
na odprtje razstave SOMETHING ABOUT VIEWS / NEKAJ O POGLEDIH
akad. slikarke BARBARE JURKOVŠEK.

Sodobna slovenska slikarka Barbara Jurkovšek se v svojih delih ukvarja z raziskovanjem tanke in
zabrisane meje med umetnostjo, realnostjo in kičem, s sociološko, psihološko in širšo družbeno
problematiko. Skozi oči portretirancev poskuša predstaviti svoj pogled nanje, ne glede na to, kateri
biološki vrsti pripadajo. Imela je okoli 40 samostojnih in več kot 50 skupinskih razstav in projektov v
Sloveniji in tujini. Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, kaligrafije in znanstvene ilustracije.

Po odprtju razstave bo v atriju Galerije Velenje nastopil hrvaški glasbeni projekt Bordo avtorja
Martina Žunca, ki sam piše glasbo, besedila ter aranžmaje. V sodobnem stilu osemdesetih let se
njegova glasba žanrsko spreminja od akustične do elektronske pop glasbe in nas nostalgično zaziblje
v poletne ritme.

Razstava bo na ogled do 8. septembra 2018.

Naslovna slika:

BARBARA JURKOVŠEK, DREAM 2018,  mešana tehnika, 80 x 80 cm,

Velika črta - državna tematska razstava 2018, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Smisel tematskih razstav je v postavljanju izzivov, zastavljanju vprašanj in problemov, ki naj ustvarjalce napeljejo k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih likovnega izražanja. Celoten projekt ima predvsem izobraževalni značaj, razstava je rezultat daljšega procesa, ki se začne s predavanji in delavnicami, selekcija pa poteka prek regijskih razstav do državne.

Predstavljena so dela petinštiridesetih avtorjev, ki so lahko svobodno izbrali vsebino, slogovni izraz, tehniko, ploskovni ali prostorski način, a so svoja dela oblikovali tako, da je risba oziroma linija osnovna, prevladujoča in jasno razvidna likovna prvina, pri tem pa upoštevali tudi predpisane dimenzije. Naslov Velika črta je tako potrebno razumeti v obeh pomenih: fizičnem, kot črto velikega obsega, in vsebinskem, kot črto na prestolu likovnih izrazil.

Naslovna slika: Bojan Lubaj, Debela črta, 2016, kombinirana tehnika na platnu, 100 x 100 cm.

V Galeriji Velenje bodo odprli dve razstavi. V spodnjem nadstropju tradicionalno razstavo likovnih del INVENTURA 18, ki so jih v tem šolskem letu ustvarili dijaki Gimnazije Velenje, umetniške gimnazije likovne smeri, v zgornjem nadstropju pa pregledno razstavo Petra Matka, ki se bo predstavil z instalacijami, ki jih gradi na slikarskem mediju. Peter Matko je eden prvih članov Društva šaleških likovnikov in član Društva likovnih umetnikov Celje.