Arhiv

V četrtek, 5. marca 2020, bomo ob 19. uri v Galerije Velenje odprli pregledno razstavo Metke Kavčič z naslovom Simulakrum tradicije.

Metka Kavčič se je rodila leta 1960 v Mariboru. Njeno otroštvo je bilo popolnoma prepleteno z umetnostjo, saj je bil njen oče Maks Kavčič slikar. Po študiju likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je vpisala na oddelek za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomirala pri profesorju Slavku Tihcu. Specialko za konservatorstvo in restavratorstvo je leta 1990 zaključila pri profesorju Francu Kokalju na isti ustanovi. Leta 1998 se je strokovno izpopolnjevala na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Od leta 2000 dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture v Mariboru.

V njenem dvajsetletnem umetniškem delovanju se je zvrstilo precejšnje število nizajočih in dopolnjujočih se ciklusov. Na aktualni razstavi bodo predstavljeni zadnji štirje, ki kiparko pregledno in celostno prezentirajo.

Naslovna fotografija: Portret Metke Kavčič v ateljeju, foto Jože Balas

Slikarka, grafičarka in oblikovalka Milena Gregorčič sledi modernističnemu jeziku, v katerem se vrača k notranji naravi in abstrahiranju. Odprta pa še vedno ostajajo pomembna vprašanja, ki se porajajo ob razmišljanju o aktualnosti slikarstva, ki jih z leti spreminja in prečiščuje do linijskih perfekcij. Problemsko doživetje ostaja v polju raziskovanja slike in njenih spominov, ki jih transformira v kombinacije svetlobe in barve. Milena Gregorčič je letošnja nagrajenka Majskega salona ZDSLU 2019 – SLIKA.

Od jeseni smo v Galeriji Velenje gostili slikarsko šolo, ki jo je vodila Uršula Skornšek. Udeleženci tečaja bodo nastala dela predstavili na zaključni razstavi.

Dela bodo na ogled v Ku-ku galeriji do 29. februarja 2020.

Slikarka, grafičarka in oblikovalka Milena Gregorčič sledi modernističnemu jeziku, v katerem se vrača k notranji naravi in abstrahiranju. Odprta pa še vedno ostajajo pomembna vprašanja, ki se porajajo ob razmišljanju o aktualnosti slikarstva, ki jih z leti spreminja in prečiščuje do linijskih perfekcij. Problemsko doživetje ostaja v polju raziskovanja slike in njenih spominov, ki jih transformira v kombinacije svetlobe in barve. Milena Gregorčič je letošnja nagrajenka Majskega salona ZDSLU 2019 – SLIKA.

Vse ljubitelje umetnosti vabimo v Galerijo Velenje, ki je v času prihajajočih praznikov in obdarovanja pripravila prodajno razstavo likovnih del mlajših avtorjev SAŠA regije in priznanih slovenskih umetnikov. Vabljeni k ogledu in nakupu – med razstavljenimi deli boste morda našli kakšno prijetno praznično darilo.

Ljubitelje umetnosti vabimo v Galerijo Velenje na odprtje prodajne razstave, na kateri bodo letos sodelovali mlajši avtorji SAŠA regije in priznani slovenski umetniki. Obenem vabimo vse obiskovalce in sodelavce, ki so v letu 2019 spremljali naše delo, se udeleževali odprtij razstav in spremljevalnih programov, da se nam pridružijo v Galeriji Velenje, kjer bomo ob klepetu in kozarcu šampanjca nazdravili novemu letu.

Novoletno okrasitev Galerije Velenje je v letošnjem letu pripravila akad. slikarka Alja Krofl. Vabimo vas na ogled njene kreacije.

Velenje in Volbenk Pajk sta zelo povezana. Umetniški, portretni in dokumentarni fotograf je Velenje v svoj objektiv ujel na tisočih posnetkih in ga s svojim izostrenim očesom in tehnično dovršenostjo fotografije vrhunsko zabeležil v zgodovinski spomin. Ob 60-letnici Velenja in v spomin mojstru bomo v skupnem projektu Muzeja Velenje in Galerije Velenje skušali tega mojstra in nastanek Velenja celovito predstaviti. Razstava bo na ogled do 23. novembra 2019.

Jelka Reichman, Ilustracije za vse generacije

V času 30. Pikinega festivala bo predstavljena častna pokroviteljica, ilustratorka preko 200 knjižnih projektov in več kot 2.200.000 izvodov posameznih knjig v različnih izdajah, Jelka Reichman. Slikanice z njenimi podobami junakov nastajajo in se ponatiskujejo za vedno nove generacije bralcev pri nas in po svetu.
Njena umetniška pot se je začela v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga in z izdajo številnih ilustracij kartonk in knjig slovenskih pesnikov in pisateljev.
Jelka Reichman sodeluje tudi z revijama Cicido in Ciciban in z drugimi založbami. Njene ilustracije so se med drugim pojavile tudi na mnogih voščilnicah UNICEF-a, razglednicah, lončkih, darilnem papirju, darilnih vrečkah in znamkah Pošte Slovenije.
Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med njimi Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigi Cepecepetavček, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo, postala je Slovenka leta 2011 in leta 2016 častna meščanka Ljubljane. V letošnjem jubilejnem letu je izšla njena nova antologija Rasla je Jelka.

Kustosinja razstave: mag. Milena Koren Božiček

Razstava bo na ogled do 5. oktobra 2019.

Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika, in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2013 na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih je imel več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in nominacij. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Beja nas vselej povabi, da vstopamo v njegove prostorske instalacije in kot pravi sam, jih šele gledalčevo telo tudi osmišlja in na nek način dokonča. Tako bo tudi z njegovim najnovejšim umetnostnim projektom, kjer nas povabi v interpretacijo tišine, ki se je v okolju v katerem ustvarja vzpostavila kot ključen element ustvarjalčevega okolja. S tišino namreč začenja misliti in premišljevati šume, zvoke, glasove, glasbo na sebi lasten način. Preko readymadov in odlitkov v kovini in drugih naravnih materialih sledimo elementu loka, ki nas popelje v drugačno branje aktivnega člena godalcev. Dve novi prostorski instalaciji se v sedanjosti navezujeta na violinsko preigravanje v njegovem preteklem življenju. 

Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2019.

Aleksij Kobal se je rodil 23. oktobra 1962 v Kopru. Leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad, med drugim leta 2016 nagrado Prešernovega sklada. Kot svobodni umetnik živi in dela v Ljubljani.

Aleksij Kobal ima za seboj obsežen in raznolik slikarski opus, v katerem se vseskozi zrcali neomajna vera v moč in sporočilnost slikarske podobe. »Njegov slog je seveda prepoznaven in je značilen tudi za slikarska dela, ki nastajajo zadnjih pet let, vendar nikakor ne moremo govoriti o kakršnem koli ponavljanju slikovnih vzorcev, ki jih niza in upodablja na svojih platnih. Nikakor ne moremo govoriti o ponavljanju tematike, vsebine in sporočila upodobljenih »objektov«, ki se v velikem številu širijo, zapolnjujejo ali celo »brstijo« v brezzračnem prostoru slike, kot da bi avtor skušal zapolniti (izpolniti, izpopolniti) prostornino naslikane podobe od roba do roba, od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Ti objekti so nekakšni lebdeči mehurji, stekleni baloni ali svetlo temne geometrije, arhitektura, diagonale in premice, ki izražajo nekakšno tesnobo in občutek izgubljenosti,« je o njem zapisal kritik Andrej Medved.

Razstavo Podtaknjenci smo pripravili v sodelovanju z Mestno galerijo Nova Gorica.

V Galeriji Velenje bomo odprli dve razstavi, in sicer v spodnjem nadstropju tradicionalno razstavo likovnih del, ki so jih v tem šolskem letu ustvarili dijaki Gimnazije Velenje, umetniške gimnazije likovne smeri, z naslovom INVENTURA 19, v zgornjem nadstropju pa razstavo akad. slikarke Sonje Hrastnik Jančič.

Umetnica bo predstavila kolaže različnih tehnik in materialov. Uporablja barvni papir, usnje, tekstil, visoki tisk, akril ter grafit na platno in papir. Žanrsko se razstava osredotoča na krajino in figuro, ki je umeščena v fantastičen, čaroben svet. Življenjske situacije avtorice in dogodki so transformirani v mitični, pravljični kontekst. Na ogled bodo podobe sanj in notranjega sveta avtorice, prežeti z večnimi temami ljudskih pravljic.

Razstava bo na ogled ponudila dela skupaj z nekaterimi skicami in manjšimi deli, ki so del procesa za nastanek večjih slik oziroma grafik. Gledalec bo imel tako možnost uvida v nastanek in razvoj umetniškega dela in njegovo spreminjanje skozi proces, kar je prispodoba razvoja individualnega človeka skozi čas bivanja na o(d)čaranem svetu.

Vstop prost.

Intermedijska umetnica Maša Jazbec bo v novem projektu združila projekt MIKKEL hibrida z BCI napravo in to tudi dokumentirala. Projekt bo predstavljen v obliki fotografij in videa. 

Umetnica, kuratorka, doktorica znanosti, profesorica in raziskovalka se je z umetniškimi projekti že predstavila na intermedijskih platformah, kot so Ars Elektronika, Athens media art festival, Lab30, Tsukuba media art festival, ISEA, Speculum Artium, MFRU, Kiblix, Pixxelpoint, Sonica in ArtStays.

O svojem delu je predavala na UCLA – Design Media Arts department, DEWEsoft summer school, School of Integrative and Global Majors Tokyo forum, Rhizomatiks research – Flying Tokyo event, Large space Tsukuba opening symposium, Rikkyo University Tokyo, Sonica Artist Talk in TEDx Trg svobode. Znanstveno raziskovalne naloge je predstavila na strokovnih konferencah, kot so CHI 2016, Consciousness Reframed 2016, ISEA 2017, Human robot Interaction 2017 in Systems Man and Cybernetics 2017.

Razstavo bo odprl in umetnico tudi predstavil minister za kulturo RS mag. Zoran Poznič.

V Galeriji Velenje smo v mesecu marcu in aprilu za naše mlajše obiskovalce pripravili likovni tečaj, ki ga je vodila prof. likovne umetnosti Nina Cvirn.

V sklopu šestih srečanj smo spoznali pestrost likovnih pristopov in se ustvarjalno odzvali na likovna dela različnih likovnih obdobij. Cilj tečaja je bil otrokom približati umetnost in njeno raznolikost na zabaven in kreativen način.

Velenje, 12. februar 2019 – V četrtek, 21. februarja, bomo ob 19.00 uri v Galeriji Velenje odprli slikarsko in video razstavo STOJANA KNEŽEVIĆA in  DOMINIKA MAHNIČA 

Pod svobodnim soncem. Akademska slikarja že nekaj let raziskujeta možnosti žanra krajinskega slikarstva. Medtem ko Mahnič krajino slika izključno na prostem, Knežević ustvarja tudi v ateljeju.

Na odprtju bo igral Luka Loštrek, saksofon.

Stojan Knežević se z žanrom krajine vse intenzivneje ukvarja od leta 2012, služi pa mu kot skupni imenovalec za njegov raznolik pristop k slikarstvu. Senzorna podoba ponuja uravnoteženost med občutki, realnostjo in odsevi vidnega. Slike globalno ustvarjajo svetlobni učinki in razmerja prostorov v dramatičnih trenutkih in v ustvarjanju odnosov med razširjanjem in odmikanjem ter izžarevanjem. Teksture slike tvorijo barvna in svetlobna konstrukcija ter svetlobno žarenje, ki se stikajo, spajajo ali odbijajo s svetlenjem slikovne površine, z lastno energijo in svežino vstopne svetlobe.

Dominik Mahnič bo razstavil izbrane krajine, narejene v različnih tehnikah, svoje umetniške knjige ter »speed painting« animacije v video formatu. Vsem tem delom je skupno, da so nastala s »plain air« pristopom (slikarstvo na prostem), ki ga goji od leta 2010. V svojih delih poskuša predvsem vzpostaviti darežljiv mir. Erozija naivnega pogleda onemogoča, da bi se njegova »optična« akumulacija ujela v nanos neke spekularne matrice, pri kateri bi šlo za preprosto jaz – ti dia-logiko  (odsevi oblakov, neba recimo tu niso metonimije narcisoidnega samozrenja »subjekta«, avtorja ali, čisto preproste, »tebe, ki si tu in (se) gledaš«).

STOJAN KNEŽEVIĆ se je rodil leta 1979 v Slovenj Gradcu. Po šolanju na Gimnaziji Velenje je opravil nekaj letnikov likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato pa študiral slikarstvo na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom Emerika Bernarda in Hermana Gvardjančiča, kjer je leta 2007 tudi diplomiral. Svoja dela je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Zadnjih 25 let ustvarja tudi avtorsko glasbo, ki jo je v različnih zasedbah ter pod lastnim imenom predstavil na več albumih, EP-jih in singlih, v živo pa je nastopal z nekaterimi ključnimi imeni slovenske in ex-YU alternativne glasbene scene (turneja Klubskega maratona Radia Študent, Festival In Memoriam Peter Hafner, Festival Nasedlega kita, Tresk! ...). Živi in ustvarja v Velenju in Topolšici. Leta 2005 je prejel priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, leta 2007 pa nagrado Akademije za posebne umetniške dosežke.

DOMINIK MAHNIČ se je rodil leta 1981 v Postojni. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer leta 2008 diplomiral ter si leta 2013 pridobil naziv magister umetnosti, smer vide, pod mentorstvom prof. Sreča Dragana. En semester je svoje znanje poglabljal tudi na Wanganui School of Design na Novi Zelandiji. Prvo samostojno razstavo je imel v Knjižnici Logatec leta 1996, od takrat dalje pa je razstavljal in sodeloval doma in v tujini s posamezniki ter društvi ArtNetLab, Ljudmila, Biotehna, Kukla, Hacteria, Mota ... S svetlobno gverilo je raziskoval možnosti optičnih medijev v povezavi s spominom. Od leta 2014 zelo veliko sodeluje s Cirkulacijo2. Je ustanovitelj mednarodne zveze mestnih lovcev, videast, ulični umetnik, izdelovalec, intermedijski umetnik in slikar. Velenjski publiki se je v zadnjih letih kot videast že večkrat predstavil (npr. s Kuklo, Skeleteniumom v Rdeči dvorani ter Cirkulacijo2 na festivalu Kunigunda).

Razstava Rika Debenjaka prinaša celovit pregled njegove ustvarjalnosti v grafiki, ki ji je posvetil največji del življenja. Uvrščamo ga med najpomembnejše predstavnike eksperimentalne grafike v Sloveniji in v kontekst »ljubljanske grafične šole«, če tako imenujemo specifiko grafičnega oddelka ljubljanske likovne akademije. Prav Debenjak je bil poleg Pogačnika, Makuca, Preglja, Borčiča, Maraževe, Bernika, Jemca in Hoza eden njenih bolj opaznih protagonistov. Poleg grafik, slik in ilustracij razstava prinaša še matrice (jedkane plošče) posameznih grafik, ki so izjemno razkritje procesa nastanka grafike. Debenjaka lahko povezujemo tudi z Velenjem, saj je za Dom kulture Velenje leta 1961 naredil monumentalen mozaik Razvoj gledališča.