Arhiv

Zvonko Čoh se je rodil leta 1956 v Celju. V Ljubljani je končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, slikarstvo pa je študiral na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1981 diplomiral pri profesorju Janezu Berniku. Študij je nadaljeval na specialki pri profesorju Štefanu Planincu. V tem času se je začel ukvarjati z risanim filmom in ilustracijo. Danes deluje na področjih ilustracije, stripa, vizualnih komunikacij, umetniškega animiranega filma in oglaševalskih TV spotov.

V njegovem opusu je že preko 100 ilustriranih otroških in mladinskih knjig, za katere je prejel številna priznanja, med njimi Zlato pero Beograda 1983, Levstikovi nagradi 1988 in 1999, Veliko nagrado Hinka Smrekarja 2002 in nagrado za najlepšo otroško knjigo 2003. Njegov opus animiranih filmov zajema  preko 20 TV spotov in kratkih filmov. Izpostaviti velja celovečerno risanko Socializacija bika, ki jo je ustvaril z Milanom Eričem, zanjo pa sta prejela številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada. Zvonko Čoh se je predstavil že s številnimi samostojnimi razstavami, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah v Sloveniji in izven naših meja.

Razstava bo na ogled do 2. oktobra 2021.

Obiskovalci morajo izpolnjevati PCT pogoj. 

Tjaša Rener je slikarka, ki je svoje okolje zamenjala za Gano. Prvič jo je obiskala kot študentka leta 2010. Njeni motivi so podobe vsakdanjika, ki se od evropskega močno razlikuje. Center njenih motivov je ženski svet in njihova vloga v Afriki. Njene podobe se “prebirajo kot knjiga”, v kateri je strnjenih veliko zgodb. Te so barvite, a tudi tragične. Kot slikarko jo močno navdihuje afriška kultura in tam živečimi prebivalci. Rezultat svojega dela vidi kot nekakšen hibrid kultur, kjer v svoje umetniško znanje aktivno vključuje nova opažanja in pridobljena znanja afriškega kontinenta.

Razstava bo na ogled do 28. avgusta 2021.

Moje novo delo je nov projekt Galerije Velenje, v katerem vizualni ustvarjalci predstavljajo nastajanje svojih del. S tem sledijo konceptu, da bi s svojim najnovejšim delom kar najbolj nagovorili tiste, ki sta jim umetnost in kultura blizu ali pa jim bosta zaradi tega postali. Tokrat se predstavlja akademska slikarka Nataša Tajnik Stupar.

Njeno novo delo je na ogled v Galeriji Velenje.

Spoštovani,

pozdravljeni na odprtju virtualne razstave Teatralna ekspresivnost - Modni svetovi MATICA VELERJA.

Tokrat lahko razstavo v Galeriji Velenje otvorite kar vi – in sicer s klikom na spodnjo povezavo.

Aktualna rzstava / current exhibition | MATICVELER_NOVA2020

V živo pa si jo boste lahko ogledali takoj, ko bodo razmere dovoljevale. Veselimo se vaše pozornosti!

Razstava Matica Velerja, diplomiranca Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in magistra Royal Collega of Art v Londonu, je zastavljena kot osebni umetniško estetiziran modni projekt. Zgrajen je na avtorjevi izhodiščni ideji, ki mu jo je za ključno odločitev za njegovo karierno pot v svetu mode še posebej vzbudil prostor Galerije Velenje s svojo izjemno modernistično arhitekturo. Dojemanje te globine in razvijanje individualnosti v odnosu do okolja in bivanja so odlike odprtosti mladega oblikovalca, ki jih vedno znova realizira v novih materialih in eksponatih. V ta prostor bo Veler s skrbno koncipirano razstavo treh ključnih nosilcev - modnih skulptur, prostorskih instalacij in videa - povezal v celostno instalacijo, ki v kompleksnost estetizacije pomembno dodaja konkretni galerijski interier. Njegov proces ustvarjanja je razpet med čisto linijo modernizma in dediščino baročnega izročila, ki ga povezuje v ideji, opredmetenju in izvedbi s sodobno tehnologijo. V tej teatralni ekspresiji so njegovi artefakti primeri svojevrstne arhitekturne estetike, kosi visoke mode in vizualnih instalacij.Kustosinja razstave: mag. Milena Koren Božiček.

Razstava bo na ogled do 25. januarja 2021.

Takoj, ko bodo to dopuščali ukrepi, bo odprta tudi za posamezne obiskovalce.Virtualno odprtje razstave bo na ogled na spletni strani Galerije Velenje (www.galerijavelenje.si) in Festivala Velenje (www.festival-velenje.si) ter na FB profilih Galerija Velenje in Festival Velenje.

Vabimo vas, da se ob ogledu spodnjega videa, z nami še zadnjič virtualno sprehodite po trenutni aktualni razstavi Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.

Tematska razstava z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota predstavlja presečišče različnih sklopov stalne zbirke. Tokrat gre za tematski izbor, ki je v celoti posvečen konkretni umetnosti. Na pričujoči razstavi so s svojimi slikami, grafikami, fotografijami in skulpturami predstavljeni: Hermann Bartels, Ivo Bošnjaković, Helmuth Bruch, Andrzej Dluzniewski, Jo Einzweiler, Christian Froesch, Eugen Gomringer, Heinz Gruchot, Rupprecht Geiger, Ulf Hegewald, Wilhelm Heiliger, Josef Linschinger, Ignac Meden, Franc Mesarič, Ben Muthofer, Jo Niemayer, Pavel Rudolf, Jochen Scheithauer, Peter Staechelin, Anton Stankowski, André Volten, W. W. Twardzik, Ludwig Wilding in Martin Willing.

Razstava predstavlja majhen vpogled v to smer internacionalne umetnosti, ki si znotraj navidezno zelo zamejenega in majhnega potencialnega polja vedno znova išče novih poti ter novih in izvirnih izrazov.
Razstava bo na ogled do 5. decembra 2020.

Vrata Galerije Velenje so trenutno res zaprta, a razstavo Konkretna umetnost smo vam že predstavili v virtualnem ogledu, nekaj posameznih del pa boste spoznali postopoma. Prvo med njimi je po izboru in razmišljanjih kustosinje naslednje delo:

Franc Mesarič, Ikona (Kubus), 2001, grafika

Prekmurski slikar Franc Mesarič je v slovenski in takratni jugoslovanski prostor vstopil prav v času svetovnega razcveta pop arta in konkretne umetnosti. Bil je ustanovni član skupine štirih rojakov DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič). Spominjamo se ga predvsem po njegovi  primarni vlogi v hiperrealizmu v takratni širši državni skupnosti. Čistost in racionalnost sta mu bili očitno najbližji, zato je geometričnost konkretne umetnosti (tudi sočasno s svetovnimi trendi) spontano razvijal in ustvarjal vse do leta 2001. Iz tega leta je tudi polnoplastični produkt Ikona (Kubus), pri katerem je z barvo mojstrsko zbalansiral plastično realnost v grafiki. 

Predstavljamo vam drugi izbrani deli:

Pavel Rudolf, Progresija 1 in 2 

 Slikar, grafik, fotograf in pisec Pavel Rudolf, ki deluje na področju tehnike, je ugleden ustvarjalec češke geometrijske abstrakcije in konceptualizma. Deli Progresija 1 in 2, 1996 sta izdelani iz bele plastike in tvorita celoto na povezavah in stičiščih robov in točk, ki sta tudi temelja za proučevanje geometrijskih konstrukcij. Te ustvarjalcu odstirajo vpogled v rezultate estetizacije geometrijskih teles. S točkami ustvarjajo shemo teles, konektorji pa so vidna razmerja med samimi točkami. Z barvno čistostjo belih  teles sta racionalnost in enostavnost še bolj poudarjeni. Občutljivost osmišljenega pa predstavljajo še točkovni spoji posameznih geometrijskih ploskev, ki skulpturi omogočajo številne različice postavitve. 

Helmut Bruch, Krožna oblika, 1997, legirano jeklo

Slikar in kipar Helmut Bruch se ukvarja z različnimi materiali, v  konstrukcijskem svetu konkretne umetnosti pa se poslužuje pretežno kovinskih. Njegove javne skulpture se nahajajo v različnih deželah, njegova dela so vključena v mnoge svetovne zbirke sodobne umetnosti. Delo Krožna oblika je izdelano iz legiranega jekla, ki je tudi eden njegovih najbolj pogosto izbranih materialov. Ustvaril ga je z zelo racionalizirano kombinacijo dveh teles, ki sta spojeni na ozkem stičišču. Umetnik ustvarja slike fluorescenčnega kolorita ter tudi v betonu in pleksi steklu. Njegova razmišljanja in raziskovanja novih dimenzij v umetnosti so usmerjana v izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja ter znanstvena in filozofska iskanja rezultatov o nematerialnih podlagah za izhodišča v prostoru in času, izpopolnjenima s svetlobo. 

 Ignac Meden, 629, 2009, akril

Prekmurski slikar Ignac Meden je v svojem delu 629 odprl nova očišča in vprašanja o sliki. Njegovo raziskovanje, ki obsega razpon od portreta do minimalizma in geometrijske abstrakcije, se je (ne samo v tej široki slikarski opni, marveč tudi v prehajanju v tretjo dimenzijo) začelo z barvo, nadaljevalo pa s kombinacijo različnih materialov in dimenzij. Ta njegovo sliko ne obravnava kot sliko, marveč kot objekt, ki v to prepriča, ko jo pogledamo iz različnih očišč in pod različnimi svetlobnimi pogoji. To ustvarja predvsem z barvnimi pri- in prekrivanji. Vsekakor pa poseben poudarek prostorskosti še potencirajo odnosi s transparentnimi barvami in mreženjem podlage, ki ustvarja še zapletenejšo skrivnostnost.

Naslednje likovno delo razstave "Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota", ki je trenutno postavljena v Galeriji Velenje, a si je trenutno žal ne morete ogledati v živo:

Andre Volten, 1980–2000, medenina

Volten je bil eden od avantgardnih konstruktivističnih kiparjev, ki se je razvil iz ekpresionističnega slikarja. Njegovo življenje in delo je ključno zaznamovalo večletno delo varilca v pristanišču. Vseskozi je razvijal čuten odnos med gledalcem, umetniškim delom in okoljem. Je tudi eden vodilnih kiparjev javnih skulptur rodne Nizozemske, njegova dela so namreč močno vpeta v bivalno okolje kot pomemben člen urbanističnega oblikovanja in arhitekture. Skulpture je večinoma oblikoval v jeklu, razen male plastike, kot je delo Brez naslova, ki je iz medenine. Različno veliki kovinski členi so sestavljeni v organizirano celoto, v predstavnosti urbanega okolja.

Predstavljamo še eno delo razstave "Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota", ki je trenutno postavljena v Galeriji Velenje, a si je trenutno žal ne morete ogledati v živo:

Ludwig Wilding, CPSR 13, 2007, mešana tehnika

Nemški umetnik Ludwig Wilding (1927–2010) je v svojih delih najbolj prepričal z optično in kinetično umetnostjo. Wildingova na videz slikarska dela so tridimenzionalne strukture, ki večinoma skozi črno-bele zasnove ustvarjajo učinke gibljivih vzorcev. Njegova dela so bila predstavljena na številnih najpomembnejših razstavah, med drugim v filmu "The Responsive Eye" v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku leta 1965. Na aktualni razstavi v Galeriji Velenje si lahko ogledate tri dela umetnika, ki se je temeljito ukvarjal in poglabljal v zaznavanje linijskih struktur ter ob tem raziskoval, kako te delujejo na gledalca. V vseh treh delih je izpostavil in dosegel navidezni prostor ter simulacijo gibanja, ki ga dejansko zaznavamo kot prostorsko podobo, četudi le v navidezni obliki.Še več zanimivih del pa upamo, da si boste v živo lahko kmalu spet ogledali v Galeriji Velenje.

Ob Pikinem festivalu v Velenju vstopite v razigrani svet del vrhunske slovenske ilustratorke Marjance Jemec Božič, ki je svoj celoten opus posvetila razigranim podobam za  otroke in mladino. Zagotovo se je v njenih podobah srečala s slehernim otrokom na Slovenskem. Pravljični svet njenih podob krasi zgodbe Juri Muri v Afriki, Nana mala opica, Prašiček gre na pot, Piko dinozaver, Melje, melje mlinček, če omenimo le najbolj znane naslove, in mnoge pesmi, kot so Tri ptičice, Mala Marjetica in gozdni mož ter Čudežna ptica.

Njena izjemna in  plodna ustvarjalnost je bila nagrajena z najvišjimi slovenskimi in mednarodnimi priznanji za ilustracijo.

Razstava bo na ogled do 17. oktobra 2020.

Prijazno vas prosimo, da ob obisku galerije upoštevate priporočila in navodila. Za vas in tudi za nas!

Arpad Šalamon, likovni pedagog, slikar in grafik, se je rodil leta 1930 v Subotici, kjer je končal učiteljišče. Od leta 1950 živi v Sloveniji. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je diplomiral leta 1954. Likovno in tehnično vzgojo je poučeval v Prekmurju in v Velenju.

Po upokojitvi se je preselil v Slovenske Konjice. Je član društva konjiških in šaleških likovnikov. Njegovo ustvarjanje se kaže v slikarstvu, grafiki in ekslibrisih, kjer je še posebej uspešen tudi v svetu. Razstava ob visokem 90. jubileju bo predstavila poglavitne poudarke iz njegovega bogatega usmerjeno ustvarjalnega opusa.

Anja Kralj, industrijska oblikovalka, svoje ustvarjanje usmerja v oblikovanje in ilustracije s črkami. Upravlja z blogom What About Letters in se pri vseh oblikovalskih zasnovah, od logotipov, tiskovin in embalaž, trudi umestiti originalno črkovno vrsto. V Mergentalerjevi ulični galeriji [TIPTIH] se ukvarja s tipografijo. Njen projekt Črka na črko nagovarja pisanje na klasičen način s pridihom zgodovinskega. Na plakatih raziskuje ilustrativno tipografijo in črkoris, ki ga predstavljajo črke, osnovane po tipografskih zakonitostih, vendar dopuščajo več sproščenosti in elemente ilustracije.

Razstavi bosta na ogled do 5. septembra 2020. 

Foto: Foto: Primož Bregar

Grafičarka in scenografka Tina Mohorović oba umetniška medija povezuje v samostojni razstavi. V izbrani naslovni temi je iz mnogih vidikov predstavila različne in iste teme v celoti ali pa le v posameznih ključnih detajlih. Te variacije se prelivajo, stapljajo in razčlenjujejo skozi več faz in sklopov – od Anonimov, Prihodnosti, Portretov, Prestopanj – vse do zadnjega ciklusa z naslovom Kostenja. Iz grafike se je vrnila na osnovno risbo. Svojih občutkov ne ilustrira, temveč jih izraža. V sklepnem delu razstavnih sklopov je prevladujoča osredotočenost še v detajliranje pogleda navznoter. V diaprojekciji svetlobnih odtisov Kostenja se nam razprostrejo še prefinjene strukture, sence in novi prostori, znotraj katerih se vijejo, izvijajo in izstopajo figure in silhuete le-teh.