Arhiv

Spoštovani,

pozdravljeni na odprtju virtualne razstave Teatralna ekspresivnost - Modni svetovi MATICA VELERJA.

Tokrat lahko razstavo v Galeriji Velenje otvorite kar vi – in sicer s klikom na spodnjo povezavo.

Aktualna rzstava / current exhibition | MATICVELER_NOVA2020

V živo pa si jo boste lahko ogledali takoj, ko bodo razmere dovoljevale. Veselimo se vaše pozornosti!

Razstava Matica Velerja, diplomiranca Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in magistra Royal Collega of Art v Londonu, je zastavljena kot osebni umetniško estetiziran modni projekt. Zgrajen je na avtorjevi izhodiščni ideji, ki mu jo je za ključno odločitev za njegovo karierno pot v svetu mode še posebej vzbudil prostor Galerije Velenje s svojo izjemno modernistično arhitekturo. Dojemanje te globine in razvijanje individualnosti v odnosu do okolja in bivanja so odlike odprtosti mladega oblikovalca, ki jih vedno znova realizira v novih materialih in eksponatih. V ta prostor bo Veler s skrbno koncipirano razstavo treh ključnih nosilcev - modnih skulptur, prostorskih instalacij in videa - povezal v celostno instalacijo, ki v kompleksnost estetizacije pomembno dodaja konkretni galerijski interier. Njegov proces ustvarjanja je razpet med čisto linijo modernizma in dediščino baročnega izročila, ki ga povezuje v ideji, opredmetenju in izvedbi s sodobno tehnologijo. V tej teatralni ekspresiji so njegovi artefakti primeri svojevrstne arhitekturne estetike, kosi visoke mode in vizualnih instalacij.Kustosinja razstave: mag. Milena Koren Božiček.

Razstava bo na ogled do 25. januarja 2021.

Takoj, ko bodo to dopuščali ukrepi, bo odprta tudi za posamezne obiskovalce.Virtualno odprtje razstave bo na ogled na spletni strani Galerije Velenje (www.galerijavelenje.si) in Festivala Velenje (www.festival-velenje.si) ter na FB profilih Galerija Velenje in Festival Velenje.

Vabimo vas, da se ob ogledu spodnjega videa, z nami še zadnjič virtualno sprehodite po trenutni aktualni razstavi Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.

Tematska razstava z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota predstavlja presečišče različnih sklopov stalne zbirke. Tokrat gre za tematski izbor, ki je v celoti posvečen konkretni umetnosti. Na pričujoči razstavi so s svojimi slikami, grafikami, fotografijami in skulpturami predstavljeni: Hermann Bartels, Ivo Bošnjaković, Helmuth Bruch, Andrzej Dluzniewski, Jo Einzweiler, Christian Froesch, Eugen Gomringer, Heinz Gruchot, Rupprecht Geiger, Ulf Hegewald, Wilhelm Heiliger, Josef Linschinger, Ignac Meden, Franc Mesarič, Ben Muthofer, Jo Niemayer, Pavel Rudolf, Jochen Scheithauer, Peter Staechelin, Anton Stankowski, André Volten, W. W. Twardzik, Ludwig Wilding in Martin Willing.

Razstava predstavlja majhen vpogled v to smer internacionalne umetnosti, ki si znotraj navidezno zelo zamejenega in majhnega potencialnega polja vedno znova išče novih poti ter novih in izvirnih izrazov.
Razstava bo na ogled do 5. decembra 2020.

Vrata Galerije Velenje so trenutno res zaprta, a razstavo Konkretna umetnost smo vam že predstavili v virtualnem ogledu, nekaj posameznih del pa boste spoznali postopoma. Prvo med njimi je po izboru in razmišljanjih kustosinje naslednje delo:

Franc Mesarič, Ikona (Kubus), 2001, grafika

Prekmurski slikar Franc Mesarič je v slovenski in takratni jugoslovanski prostor vstopil prav v času svetovnega razcveta pop arta in konkretne umetnosti. Bil je ustanovni član skupine štirih rojakov DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič). Spominjamo se ga predvsem po njegovi  primarni vlogi v hiperrealizmu v takratni širši državni skupnosti. Čistost in racionalnost sta mu bili očitno najbližji, zato je geometričnost konkretne umetnosti (tudi sočasno s svetovnimi trendi) spontano razvijal in ustvarjal vse do leta 2001. Iz tega leta je tudi polnoplastični produkt Ikona (Kubus), pri katerem je z barvo mojstrsko zbalansiral plastično realnost v grafiki. 

Predstavljamo vam drugi izbrani deli:

Pavel Rudolf, Progresija 1 in 2 

 Slikar, grafik, fotograf in pisec Pavel Rudolf, ki deluje na področju tehnike, je ugleden ustvarjalec češke geometrijske abstrakcije in konceptualizma. Deli Progresija 1 in 2, 1996 sta izdelani iz bele plastike in tvorita celoto na povezavah in stičiščih robov in točk, ki sta tudi temelja za proučevanje geometrijskih konstrukcij. Te ustvarjalcu odstirajo vpogled v rezultate estetizacije geometrijskih teles. S točkami ustvarjajo shemo teles, konektorji pa so vidna razmerja med samimi točkami. Z barvno čistostjo belih  teles sta racionalnost in enostavnost še bolj poudarjeni. Občutljivost osmišljenega pa predstavljajo še točkovni spoji posameznih geometrijskih ploskev, ki skulpturi omogočajo številne različice postavitve. 

Helmut Bruch, Krožna oblika, 1997, legirano jeklo

Slikar in kipar Helmut Bruch se ukvarja z različnimi materiali, v  konstrukcijskem svetu konkretne umetnosti pa se poslužuje pretežno kovinskih. Njegove javne skulpture se nahajajo v različnih deželah, njegova dela so vključena v mnoge svetovne zbirke sodobne umetnosti. Delo Krožna oblika je izdelano iz legiranega jekla, ki je tudi eden njegovih najbolj pogosto izbranih materialov. Ustvaril ga je z zelo racionalizirano kombinacijo dveh teles, ki sta spojeni na ozkem stičišču. Umetnik ustvarja slike fluorescenčnega kolorita ter tudi v betonu in pleksi steklu. Njegova razmišljanja in raziskovanja novih dimenzij v umetnosti so usmerjana v izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja ter znanstvena in filozofska iskanja rezultatov o nematerialnih podlagah za izhodišča v prostoru in času, izpopolnjenima s svetlobo. 

 Ignac Meden, 629, 2009, akril

Prekmurski slikar Ignac Meden je v svojem delu 629 odprl nova očišča in vprašanja o sliki. Njegovo raziskovanje, ki obsega razpon od portreta do minimalizma in geometrijske abstrakcije, se je (ne samo v tej široki slikarski opni, marveč tudi v prehajanju v tretjo dimenzijo) začelo z barvo, nadaljevalo pa s kombinacijo različnih materialov in dimenzij. Ta njegovo sliko ne obravnava kot sliko, marveč kot objekt, ki v to prepriča, ko jo pogledamo iz različnih očišč in pod različnimi svetlobnimi pogoji. To ustvarja predvsem z barvnimi pri- in prekrivanji. Vsekakor pa poseben poudarek prostorskosti še potencirajo odnosi s transparentnimi barvami in mreženjem podlage, ki ustvarja še zapletenejšo skrivnostnost.

Naslednje likovno delo razstave "Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota", ki je trenutno postavljena v Galeriji Velenje, a si je trenutno žal ne morete ogledati v živo:

Andre Volten, 1980–2000, medenina

Volten je bil eden od avantgardnih konstruktivističnih kiparjev, ki se je razvil iz ekpresionističnega slikarja. Njegovo življenje in delo je ključno zaznamovalo večletno delo varilca v pristanišču. Vseskozi je razvijal čuten odnos med gledalcem, umetniškim delom in okoljem. Je tudi eden vodilnih kiparjev javnih skulptur rodne Nizozemske, njegova dela so namreč močno vpeta v bivalno okolje kot pomemben člen urbanističnega oblikovanja in arhitekture. Skulpture je večinoma oblikoval v jeklu, razen male plastike, kot je delo Brez naslova, ki je iz medenine. Različno veliki kovinski členi so sestavljeni v organizirano celoto, v predstavnosti urbanega okolja.

Predstavljamo še eno delo razstave "Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota", ki je trenutno postavljena v Galeriji Velenje, a si je trenutno žal ne morete ogledati v živo:

Ludwig Wilding, CPSR 13, 2007, mešana tehnika

Nemški umetnik Ludwig Wilding (1927–2010) je v svojih delih najbolj prepričal z optično in kinetično umetnostjo. Wildingova na videz slikarska dela so tridimenzionalne strukture, ki večinoma skozi črno-bele zasnove ustvarjajo učinke gibljivih vzorcev. Njegova dela so bila predstavljena na številnih najpomembnejših razstavah, med drugim v filmu "The Responsive Eye" v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku leta 1965. Na aktualni razstavi v Galeriji Velenje si lahko ogledate tri dela umetnika, ki se je temeljito ukvarjal in poglabljal v zaznavanje linijskih struktur ter ob tem raziskoval, kako te delujejo na gledalca. V vseh treh delih je izpostavil in dosegel navidezni prostor ter simulacijo gibanja, ki ga dejansko zaznavamo kot prostorsko podobo, četudi le v navidezni obliki.Še več zanimivih del pa upamo, da si boste v živo lahko kmalu spet ogledali v Galeriji Velenje.

Ob Pikinem festivalu v Velenju vstopite v razigrani svet del vrhunske slovenske ilustratorke Marjance Jemec Božič, ki je svoj celoten opus posvetila razigranim podobam za  otroke in mladino. Zagotovo se je v njenih podobah srečala s slehernim otrokom na Slovenskem. Pravljični svet njenih podob krasi zgodbe Juri Muri v Afriki, Nana mala opica, Prašiček gre na pot, Piko dinozaver, Melje, melje mlinček, če omenimo le najbolj znane naslove, in mnoge pesmi, kot so Tri ptičice, Mala Marjetica in gozdni mož ter Čudežna ptica.

Njena izjemna in  plodna ustvarjalnost je bila nagrajena z najvišjimi slovenskimi in mednarodnimi priznanji za ilustracijo.

Razstava bo na ogled do 17. oktobra 2020.

Prijazno vas prosimo, da ob obisku galerije upoštevate priporočila in navodila. Za vas in tudi za nas!

Arpad Šalamon, likovni pedagog, slikar in grafik, se je rodil leta 1930 v Subotici, kjer je končal učiteljišče. Od leta 1950 živi v Sloveniji. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je diplomiral leta 1954. Likovno in tehnično vzgojo je poučeval v Prekmurju in v Velenju.

Po upokojitvi se je preselil v Slovenske Konjice. Je član društva konjiških in šaleških likovnikov. Njegovo ustvarjanje se kaže v slikarstvu, grafiki in ekslibrisih, kjer je še posebej uspešen tudi v svetu. Razstava ob visokem 90. jubileju bo predstavila poglavitne poudarke iz njegovega bogatega usmerjeno ustvarjalnega opusa.

Anja Kralj, industrijska oblikovalka, svoje ustvarjanje usmerja v oblikovanje in ilustracije s črkami. Upravlja z blogom What About Letters in se pri vseh oblikovalskih zasnovah, od logotipov, tiskovin in embalaž, trudi umestiti originalno črkovno vrsto. V Mergentalerjevi ulični galeriji [TIPTIH] se ukvarja s tipografijo. Njen projekt Črka na črko nagovarja pisanje na klasičen način s pridihom zgodovinskega. Na plakatih raziskuje ilustrativno tipografijo in črkoris, ki ga predstavljajo črke, osnovane po tipografskih zakonitostih, vendar dopuščajo več sproščenosti in elemente ilustracije.

Razstavi bosta na ogled do 5. septembra 2020. 

Foto: Foto: Primož Bregar

Grafičarka in scenografka Tina Mohorović oba umetniška medija povezuje v samostojni razstavi. V izbrani naslovni temi je iz mnogih vidikov predstavila različne in iste teme v celoti ali pa le v posameznih ključnih detajlih. Te variacije se prelivajo, stapljajo in razčlenjujejo skozi več faz in sklopov – od Anonimov, Prihodnosti, Portretov, Prestopanj – vse do zadnjega ciklusa z naslovom Kostenja. Iz grafike se je vrnila na osnovno risbo. Svojih občutkov ne ilustrira, temveč jih izraža. V sklepnem delu razstavnih sklopov je prevladujoča osredotočenost še v detajliranje pogleda navznoter. V diaprojekciji svetlobnih odtisov Kostenja se nam razprostrejo še prefinjene strukture, sence in novi prostori, znotraj katerih se vijejo, izvijajo in izstopajo figure in silhuete le-teh.

Metka Kavčič se je rodila leta 1960 v Mariboru. Njeno otroštvo je bilo popolnoma prepleteno z umetnostjo, saj je bil njen oče Maks Kavčič slikar. Po študiju likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je vpisala na oddelek za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomirala pri profesorju Slavku Tihcu. Specialko za konservatorstvo in restavratorstvo je leta 1990 zaključila pri profesorju Francu Kokalju na isti ustanovi. Leta 1998 se je strokovno izpopolnjevala na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Od leta 2000 dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture v Mariboru.

V njenem dvajsetletnem umetniškem delovanju se je zvrstilo precejšnje število nizajočih in dopolnjujočih se ciklusov. Na aktualni razstavi bodo predstavljeni zadnji štirje, ki kiparko pregledno in celostno prezentirajo.

Naslovna fotografija: Portret Metke Kavčič v ateljeju, foto Jože Balas

V četrtek, 5. marca 2020, bomo ob 19. uri v Galerije Velenje odprli pregledno razstavo Metke Kavčič z naslovom Simulakrum tradicije.

Metka Kavčič se je rodila leta 1960 v Mariboru. Njeno otroštvo je bilo popolnoma prepleteno z umetnostjo, saj je bil njen oče Maks Kavčič slikar. Po študiju likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je vpisala na oddelek za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomirala pri profesorju Slavku Tihcu. Specialko za konservatorstvo in restavratorstvo je leta 1990 zaključila pri profesorju Francu Kokalju na isti ustanovi. Leta 1998 se je strokovno izpopolnjevala na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Od leta 2000 dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture v Mariboru.

V njenem dvajsetletnem umetniškem delovanju se je zvrstilo precejšnje število nizajočih in dopolnjujočih se ciklusov. Na aktualni razstavi bodo predstavljeni zadnji štirje, ki kiparko pregledno in celostno prezentirajo.

Naslovna fotografija: Portret Metke Kavčič v ateljeju, foto Jože Balas

Slikarka, grafičarka in oblikovalka Milena Gregorčič sledi modernističnemu jeziku, v katerem se vrača k notranji naravi in abstrahiranju. Odprta pa še vedno ostajajo pomembna vprašanja, ki se porajajo ob razmišljanju o aktualnosti slikarstva, ki jih z leti spreminja in prečiščuje do linijskih perfekcij. Problemsko doživetje ostaja v polju raziskovanja slike in njenih spominov, ki jih transformira v kombinacije svetlobe in barve. Milena Gregorčič je letošnja nagrajenka Majskega salona ZDSLU 2019 – SLIKA.