Arhiv



Razstave od sob., 15. junij 2013 do sob., 14. september 2013

Ciril Cesar - Kipar in oblikovalec

Jubilejna razstava ob 90-letnici

Cirilu Cesarju se je Galerija poklonila s pregledno razstavo ob njegovi 90-letnici. Razstavo je avtorsko zasnovala mag. Milena Koren Božiček, področje oblikovanja pa Lenka Bajželj, umetnostna zgodovinarka.


Katalog
Ciril Cesar - Kipar in oblikovalec
 

O AVTORJU

Jubilejna razstava ob 90-letnici

BIOGRAFIJA

1923
6. julija rojen v Mozirju, Mariji (rojeni Prislan) iz Braslovč in Ivanu Cesarju, kiparskemu mojstru v podobarski delavnici, ki jo je prevzel po očetu Andreju Cesarju. Po Cirilu sta bili rojeni še sestri Pavla (1925) in Marja (1933).

1929-35
Obiskoval osnovno šolo v Mozirju.

1935-37
Nadaljeval šolanje v meščanski šoli v Šoštanju. 1936 umre oče.

1938-40
Obiskoval obrtno šolo v Mozirju in delal v domači podobarski delavnici, ki jo je po očetovi smrti začasno prevzel stric Franc Cesar.

1940-41
Šolanje nadaljeval na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani, v oddelku kiparja Franceta Kralja.

1942
Mobiliziran v nemško vojsko v planinski odsek v Innsbrucku.

1943-44
Nadaljeval izobraževanje na Šoli za umetnost in obrt v Gradcu (Kunstgewerbeschule), pri prof. Johannu Wilhelmu Gösserju.

1945
19. marca je bil pri jutranjem umivanju skoraj ustreljen v domači hiši, ko so nenadoma prišli Nemci.

1946-50
Študiral in delal na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani.

1947
Delovna akcija Šamac-Sarajevo.

1948
Odkritje spomenika Hinka Smrekarja v Ljubljani.
Zmodeliral portret Franca Hribernika za Napotnikovo zbirko v Šoštanju.
Nagrada za otroški akt  Deklica pri branju.

1950
V glini zmodeliral dvajset osnutkov Streljanih.
Diplomiral in začel z ekspresionistično tematiko Zločini in žrtve.

1952
Zaključil specialko na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, postal asistent pri prof. Frančišku Smerduju in delal na spomeniku Ilegalca.

1953
V svojem ateljeju je uresničil prvo, veliko in samostojno kiparsko razstavo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu in pred  njim.
Odkritje prvega javnega spomenika - Grobnica talcev v Mozirju.
Naselil se je v Celju in zaposlil kot profesor na učiteljišču v Celju.

1954
Poročil se je z Olgo Podrenik (1932) iz Hrastnika.
Odkritje portretov Josipu Drobniču in Rafku Salmiču v celjskem gledališču.
Afera ob razstavi Talca v Ljubljani, ko so ga brez vednosti avtorja odstranili z razstave.

1955
Sodeloval na natečaju za spomenik NOB v Mariboru.
Nazarski talec.

1956
Odkritje spomenika Antonu Aškercu pred gledališčem v Celju. Odkritje spomenika padlim borcem v Šentjurju.
Rodi se hči Nives.

1958
Odkritje spomenika žrtvam fašizma v Gornjem Gradu.
Odkritje portretov Saši Pfeiferju in Meti Baševi v celjskem gledališču.
Sodeloval na razstavi Sodobna slovenska umetnost v Moderni galeriji v Ljubljani.

1959
Opravil strokovni izpit za profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Postavitev spomenika Rudarski manifest in mozaika Atlantida v velenjskem parku.
Odkritje spomenika Hinka Smrekarja v Ljubljani.

1960
Zasnoval in izdelal prve steklene skulpture.
Z Avgustom Lavrenčičem izdelata zgrafito na Hmeljarskem domu v Trnavi v Savinjski dolini.

1961
Prva samostojna razstava steklenih skulptur v Delavskem klubu v Velenju.
Razstava cikla Zločini in žrtve v Domu JLA v Beogradu.

1962
Projektiral novo kuhinjsko tehtnico De luxe; licenčna prodaja Libeli v Celju.
Otvoritev spomenika NOB v Bačvanih v Bosni.

1963-1964
Štipendija Prešernovega sklada mu omogoči študij na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje (HFG)v Ulmu v Zahodni Nemčiji.

1965
Odkritje portreta Franca Hribernika v Šoštanju.

1964-1968
Asistent na Visoki šoli za oblikovanje v Ulmu. 1966 pride v Ulm tudi žena Olga s hčerko Nives.

1968-1970
Delal kot strokovni sodelavec na Razvojnem inštitutu v Ulmu.

1970
Direktor Design centra v Gorenju v Velenju; z znanjem in izkušnjami iz Ulma ustvarjalno razvijal metodologijo sistema MA-DE-CO z novimi DE-projekti za serijsko proizvodnjo in tako veliko prispeval k razvoju Gorenja.

1974
Postavitev spomenika Antonu Aškercu v Velenju (enak že v Celju).

1975
Zlato priznanje Gorenja.

1976
Izdelal osnutek za spomenik Josipu Brozu - Titu v Velenju.
Odkritje portreta Fedorju Gradišniku v celjskem gledališču.

1981-1983
Poučeval industrijsko oblikovanje na Centru srednjih šol v Velenju.
 
1983
Upokojitev, vrnitev h kiparstvu, predvsem stekleni skulpturi in industrijskemu oblikovanju.

1988
Uspešno sodeloval na mednarodnem natečaju za plakat proti oboroževanju, ki ga je razpisala OZN v New Yorku.
Vodil kiparsko šolo Društva šaleških likovnikov v Šoštanju.

1990
Po devetindvajsetih letih je spet samostojno razstavljal v Velenju.

1992
Umre mama, stara 92 let.

1995
Postavitev steklene skulpture Sozvočje časa v avli Doma kulture v Velenju.

2003
Prejme grb Mestne občine Velenje za vrhunske dosežke v kiparstvu in industrijskem oblikovanju.

2006
Postavitev stalne zbirke Cirila Cesarja na Velenjskem gradu.

2010
Skupinska razstava v Cankarjevem domu v spomin najstarejši živeči likovni umetnici Mari Kralj (in izbrani avtorji starejše generacije: Bogdan Borčič, Ciril Cesar, Jože Ciuha, Alenka Gerlovič, Vladimir Makuc, Štefan Planinc, Oton Polak, Milan Rijavec, France Slana, Jelica Žuža)


 

UTRINKI Z DOGODKA

"Kiparstvo Cirila Cesarja je začeto na temeljih podobarskih korenin v družinski delavnici. V iskanju samega sebe, samosvojem vztrajanju in spoprijemanju z najrazličnejšimi izzivi in priložnostmi je obljube, predvsem samemu sebi, Cesar vedno izpolnil. Ta neomajnost v doseganju zastavljenih ciljev ga je, od kiparstva preko študija industrijskega oblikovanja in pionirskega dela v sistemskem konceptu industrijskega oblikovanja v podjetju Gorenje, spet vrnila h kiparstvu."

Milena Koren Božiček

"Sistematik po duši, velikopotezen in natančen  analitik in iskalec je sleherno nalogo izpeljal do vseh možnosti, enak odnos pa je pričakoval tudi od vseh členov verige, ki se ji reče proizvodni proces. Je bil prezahteven,  je prehiteval čas, je spet enkrat pričakoval več, kot je bilo v danem času in prostoru mogoče pričakovati?
Skrbno dokumentirano in zbrano arhivsko gradivo, dokumentacija, načrti, fotografije, risbe in diagrami ter vzorni primopredajni akti osupljajo. Kakšna neprecenljiva škoda, da so se modeli (okrog 2500!), ki so jih izdelali v odlični modelni delavnici, »izgubili«! Ob ohranjenem gradivu je očitno, da si je Ciril Cesar s svojimi sodelavci prizadeval utemeljiti  zavest o nujnosti industrijskega oblikovanja. Prizadeval si je za razumevanje industrijskega oblikovanja, za enakovredno razdelitev nalog in odgovornosti  na poti do dobrega izdelka."

Lenka Bajželj


Naročite se na naše e-novice!
Z e-novicami boste vedno na tekočem z dogajanjem v Galeriji Velenje!