Arhiv
Goran J. Horvat - Pregledna razstava ob avtorjevi šestdesetletnici
Pregledna razstava Gorana J. Horvata ob avtorjevi 60-letnici.
Katalog
O AVTORJU
Goran J. Horvat se je rodil 24. 1. 1955 v Maruševcu pri Varaždinu na Hrvaškem, očetu Jožetu Horvatu, znanemu z nadimkom Jaki in materi Antoniji. S prirojenim posluhom za slikarstvo je Goran že v osnovni šoli gojil drug hobi – letalsko modelarstvo. Nemara ga je prav to vodilo, da se je leta 1969 vpisal na srednjo tehniško šolo v Celju. Tudi smeri visokošolskega izobraževanja ni spreminjal in je leta 1978 z diplomo končal študij na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani.
Šest let je delal v svojem poklicu, se leta 1982 poročil in si z ženo Marijo ustvaril družino in lasten dom z ateljejem v Rečici ob Savinji. Leta 1986 je bil sprejet v razvid svobodnih delavcev v kulturi (dejavnost slikarstvo, s polnim delovnim časom), s čimer je s formalnim poklicem prekinil. Od takrat se s slikarstvom ukvarja profesionalno. Leta 1987 je bil sprejet v članstvo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZD SLU ).
Goran J. Horvat slika že od malega, razstavlja pa od pričetka študija, od leta 1973. Do danes je nanizal izjemno razkošen niz samostojnih razstav – preko sto trideset, od tega dvajset izven naših meja (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Srbija). O njegovem delu so pisali nekateri naši najvidnejši umetnostni zgodovinarji, izšle so tudi tri monografije: leta 1991 pri Cankarjevi založbi Sveto pismo – Stara zaveza, leta 1997 je skupaj z Zavodom za kulturo Mozirje izšla monografija tristo enainšestdeset izbranih risb, nastalih med leti 1963 in 1996, Risbe in leta 2004 je Založba Družina izdala še drugi del njegovega najodmevnejšega opusa interpretacij v knjigi Sveto pismo – Nova zaveza. Prav slednji dvajset let nastajajoči likovnoknjižni projekt interpretacij Biblija v 300 slikah je botroval nominaciji za Prešernovo nagrado 2006, ki jo je ob podpori Mestne občine Celje, Slovenske znanstvene fundacije in Založbe Družina, predlagala občina Mozirje.
Že leta 2005, po razstavi v avli uprave Dravskih elektrarn v Mariboru, je pričel nizati dela, ki jih še danes uvršča v opus Plovila. Nastalo je že domala štiristo del in kot kaže se opus še ni izčrpal ...