Arhiv

Ana Sluga: HOMO FABER, 16 min 38 sec

Anin video nas iz sveta realnega nežno popelje v svet likovnega videa. Video je primer likovne metafore brez konkretne zgodbe. Video gledalce vodi s pomočjo estetike kamere v začetku, likovni elementi sami prevladajo proti sredini in ne spustijo iz pozornosti gledalčevega pogleda vse do zaključka. Tej formuli video zasnove uspe tudi zaradi čutno močnega motiva, lepega otroka, ki se počasi spremeni v gibljivo organsko obliko. Video bi brez težav kaj kmalu lahko pričeli opazovati tudi na 180 stopinj obrnjenem ekranu. Likovna kompozicija je na mestu, prav tako se prostorski ključ svetlo - temno pokaže v vsem svojem statičnem razponu.

Video HOMO FABER gledalec gleda kot video objekt in na tem mestu video medij prepusti vlogo samo opazovanju nečesa pred nami. Ekran oziroma nosilec predvajanega medija izgubi prvotno dominantno pozicijo. Za primer bi lahko dal klasično slikarski problem, kjer slika s časom prevzame drugo vlogo pred gledalcem in postane npr. razglednica, slika se razume kot slika z novim obrazom.

Goran Ristić: Schism 2, 1 min 19 sec

Goranova video linearna zgodba se prične v centru in tako tudi konča. V eni sami točki se vse zgodi, okolica je s pomočjo osvetlitve odstranjena, tako je preosvetljenemu tunelu dana možnost jasnega video nagovora. Linearna pot, ki jo igralec v videu naredi, omogoči, da sporočilo direktno in didaktično vstopi v polje gledalca. Z didaktičnim detajlom na tem mestu za hip ulovimo prehajanje iz vsebine k likovnemu in spet k vsebini videa. Gledalec in igralec sta na koncu videa na istem mestu, se pravi pred zaslonom. Prehajanja skozi opno video medija kulturno presegajo perceptivni nivo video zapisa in navdihujejo k zabrisovanju mej med realnim in projiciranim. Močno sporočilo je skoraj nevidno vkomponirano v dramaturgijo video zgodbe. Prostor in čas sta realna s časom in prostorom posnetega videa. Avtor se zanimivo in enostavno poigra s plani figure, pri tem pa ostaja kamera statična. Kamera in luč ustvarita ustrezno dramatiko in estetiko na prvi pogled zelo enostavnega video dela. Avtor ne zapleta in je odločen. Temu odgovarja današnji medijski trend. Video ni vsebinsko prenasilen, ne motimo se tudi, ko napišemo, da je video »likovno poetičen« tako v vsebini kot tudi tehnično.

Vesna Čadež: MIKRO, 1 min 30 sec

Z izjemo uvoda in zaključka Vesninega videa lahko govorim o vrnitvi likovno estetskega v gibljivi obliki. Video umestimo v sedemdeseta leta in v obdobje odkrivanja video keyinga. Vesnin video ponuja več...

Likovno estetsko se omejeno v polju ekrana predstavlja kot uganka znamenj, ki jo razberem kot osebno abecedo avtorice. Avtorica skuša pokazati dogajanje znotraj njenega uma. Figura, ki stoji v kotu sobe, s širokimi kretnjami gestikulira gibanje barvne sence pred njo, na steni zraven nje pa se projicira tekst. Barvna senca spregovori o detajlih, ki jih figura čuti oziroma zazna. Barvna senca se dvigne vertikalno in preglasi fizično figuro in njeno zgodbo. Senca postane avtonomna in razlaga detajle, ki jih oblikuje gibajoča figura v ozadju. Skoraj neopazna je zgodba v videu, ki se kaže le kot kolaž video elementov.