Arhiv
Kipar Stojan Batič v Velenju - 90-letnik
Kiparju, ki je za javnost izdelal kar 38 javnih kipov, se ob njegovi 90-letnici poklanjamo z razstavo fotografij javnih spomenikov, ki jih je ustvaril za Velenje. Razstavo v avli Mestne občine Velenje je pripravila Galerija Velenje in bo na ogled do 16. junija 2015.
Publikacije
O AVTORJU
Rodil se je 2. junija 1945 v Trbovljah. Po končani srednji šoli je delal kot tehnični risar v trboveljskem premogovniku. Zelo mlad se je pridružil partizanom. Po končani vojni se je s prvo generacijo študentov leta 1945 prvi vpisal na novo ustanovljeno Akademijo v Ljubljani na oddelek za kiparstvo pri profesorjih Frančišku Smerduju in Borisu Kalinu. Leta 1951 je pri profesorju Smerduju končal kiparsko specialko. S štipendijo Prešernovega sklada je odpotoval v Pariz in se izpopolnjeval v ateljeju znanega kiparja Ossipa Zadkina in spoznaval novosti kiparstva v svetu. V Parizu se je začel zanimati tudi za postkubizem, ki je vidno zaznamoval njegovo kiparjenje. Ustvaril je številne monumentalne spomenike narodno osvobodilnega boja (NOB), malo plastiko, parkovne skulpture, fontane, stavbne reliefe, likovno opremo za ladje. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1960 tudi Prešernovo nagrado za kiparski ciklus Rudarji. V letih 1965 in 2000 je samostojno razstavljal v Velenju, kjer je bilo med leti 1969 in 2001 postavljenih tudi sedem javnih plastik. Stojan Batič je svoje prve javne spomenike začel ustvarjati, še preden je končal študij. To prakso je nadaljeval tudi po uspešno končani akademiji in danes njegovo specifično likovno govorico prepoznamo v kar 38 javnih spomenikih in vrsti drugih kipov, ki krasijo parke in druge javne prostore. Prav on je dal slovenski prestolnici prvo vrtljivo se kiparsko kompozicijo v javnem prostoru, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Znane so njegove podobe rudarjev v Trbovljah. Poleg monumentalne plastike je razvijal malo plastiko, kjer se je povsem posvetil mamljivosti ženskega telesa in mitologije od antike do slovenskih mitov in legend. Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Ustvarjalnost v glini, kamnu, steklu, lignitu, lesu in kovini je praviloma oblikoval v sistemskih ciklusih. Vseskozi pa je njegovo kiparstvo podpirala risba. Velenje je Stojan Batič zaznamoval s 7 javnimi spomeniki na najbolj pomembnih lokacijah in z najbolj pomembnimi obeležji iz polpretekle zgodovine.
UTRINKI Z DOGODKA
Velenje je akademski kipar Stojan Batič zaznamoval s kar 7 javnimi spomeniki na najbolj pomembnih lokacijah in z najpomembnejšimi obeležji iz polpretekle zgodovine. Že leta 1960 z reliefom Muze umetnosti na čelni fasadi Kulturnega doma. Sledila je Osvobojena žena (Turjaška Rozamunda), 1969, bronasta celopostavna figura. Na Titovem trgu ima dominantno lokacijo spomenik Onemele puške iz leta 1971 v bronu. Mladim in mladosti je namenjena urbana skulptura Ob knjigi iz leta 1977 v bronu. Mati z otrokom iz let 1981–82 v bronu je bila prvotno postavljena pred odprtim bazenom, kasneje ob Rdeči dvorani in sedaj je ob Galeriji Velenje. Kardeljev trg v Velenju nosi ime po jugoslovanskem politiku Edvardu Kardelju in tudi kip so leta 1982 postavili v center komunikacije tega zaselka, danes pa stoji pred njegovim vstopom. Tudi industrijski gigant Gorenje je naročil monument kiparja Stojana Batiča in Matjaža Počivalška, ki ga od leta 2001 akcentira skulptura Kontinuiteta.